Mednarodni dan gozdov nas vsakega 21. marca opomne, da so gozdovi domovanja 80 odstotkov vsem kopenskim živalskim in rastlinskim vrstam, poldrugi milijardi ljudi, vključno več kot dva tisoč ovtohtonim prebivalcem, ki so od gozdov neposredno odvisni, gozdovi jim nudijo vsa sredstva za preživetje: hrano, zavetje, gorivo in naravna zdravila. Gozd je sklenjen sestoj visokoraslega drevja in podrasti, ki različno na gosto, vendar sklenjeno, porašča pokrajino. Bogastvo gozda je življenje, ki ga gozd ustvarja. Tvorijo ga mikroorganizmi v prsti, ki pripomorejo h kroženju snovi, gljive, zelí, drevesa. Gozd je dom mnogim drobnim in večjim živalim, pticam v drevesnih krošnjah in divjadi.
Gozdovi pokrivajo eno tretjino kopenske površine Zemlje in opravljajo življensko pomemno funkcijo za ves svet: zadržujejo vodo, slabijo moč vetra, preprečujejo erozijo, vgrajujejo ogljik, proizvajajo kisik, zboljšujejo kakovost zraka, ustvarjajo rodovitno prst in uravnavajo klimatske ekstreme.
V Sloveniji gozd pokriva skoraj 60% površja in kot taka spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Najbolj gozdnata država na svetu je Surinam v Južni Ameriki, tam gozd prekriva okoli 90 odstotkov površja.
Žal je intenzivna sečnja gozdov v porastu in če se bo tako nadaljevalo, bodo deževni gozdovi izginili z obličja Zemlje prej kot v stotih letih. Za posledico bodo uničeni mnogi habitati in drastično bo zmanjšana biotska raznovrstnost. Ocenjuje se, da bo vsako leto v deževnih gozdovih izumrlo okoli šest tisoč vrst živih bitij. Neizprosno krčenje gozdov narekuje intenzivno poljedeljstvo, zlasti za pridelovanje soje, palmovih dreves, kakavovcev in za ustvarjanje prostora za ogromozanske farme govedoreje, novih naselij za intenzivno kmetovanje. S svetovno agendo o trajnostnem in zelenem prehodu smo priča porastu fotovoltajičnih “nasadov” tudi na račun gozdov. Žal smo priča še enemu krutemu posegu v gozdove: kljub vseobsegajoči elektronizaciji, se za izdelavo papirja poseka več dreves kot kadarkoli v polpretekli zgodovini. V Sloveniji je poraba papirja na osebo od leta 2013 narastla za več kot 60%, danes v Sloveniji porabimo letno skoraj četrt tone papirja na prebivalca, kar krepko presega svetovno in Evropsko povprečje. Res je, da recikliramo 80% papirja; reciklirnih krogov za papir pa je le 5 do 7.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), letos mednarodni dan gozdov poteka na temo “Gozd in hrana”.
Vir foto: Zavod za gozdove Slovenije