Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Organizaciji Združenih narodov ob letošnjem Svetovnem dnevu tal, ki skrbi tudi za ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja zdravih ekosistemov, nas uči, kako pravilno upravljati in ravnati s prstjo ter vladam in organizacijam posreduje smernice, da se aktivno vključijo v izboljševanje zdravja tal in posledično zdravja in dobrega počutja ljudi. Svetovni dan prsti, ki ga praznujemo vsakega 5. decembra, je lani nagovarjal ljudi k aktivnem prizadevanju za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti tal, ki pod vprašaj postavlja obstoj različnih vrst rastlin in živali in posledično rodovitnost prsti ter varnost in zaloge hrane na globalni ravni. Letošnja téma je Skrb za prst: merite, spremljajte, upravljajte.
Ste vedeli, da je v žlici zemlje več živih organizmov kot ljudi na Zemlji? Prst je svet, sestavljen iz organizmov, mineralov in organskih sestavin, ki z rastjo rastlin zagotavlja hrano za ljudi in živali.
Človek za življenje nujno potrebuje esencialne aminokisline, ki jih lahko pridobi izključno preko rastlin. Tako kot mi, tla potrebujejo uravnoteženo in raznoliko oskrbo s hranili v ustreznih količinah, da so zdrava, da lahko poteka življenje rastlin, živali in ljudi. To pa rastlinam omogočajo številni mikroorganizmi, bakterije, ki proizvajajo, sintetizirajo aromatske oz. esencialne aminokisline, najpomembnejše so: tirozina, triptofana in fenilalanina, ki jih rastline potrebujejo za tvorbo beljakovin in drugih presnovkov kot so folati, ubikinoni in naftokinon. Če rastline nimajo teh esencialnih, aromatskih aminokislin, jih tudi človeško telo ne more preko rastlin pridobiti, kajti človeško telo jih samo ni sposobno sintetizirati. Pomanjkanje esencialnih aminokislin v človekovi prehrani vodi v metabolične motnje. Velik povzročitelj tega je Glifosat (prvotno ime Roundup se še danes uporablja v EU, v Sloveniji je znan pod imenom Boom efekt), ki ubija številne kolonije nujnih bakterij za rastlino in posredno človekovo življenje. Ne smemo pozabiti tudi na opraševalce, ki zaradi glifosata (kakorkoli že ga fitofarmacevtika spretno prikriva z novimi imeni), umirajo. Žal se politike opirajo zgolj na študije o škodljivih učinkih glifosata, ki so financirani iz vrst sodelavcev gigantskih korporacij, kot je Monsanto, kjer izvlečki študij prikazujejo, da ni bistvene povezave z rakavimi boleznimi. A kot smo se naučili, gre za veliko obsežnejši problem: spreminjanje rodovitne prsti v mrtvo materijo, ki to ni več prs, marveč opustošen, nerodoviten prah, poln pesticidov, umetnih pripravkov, gnojil in semen, ki so, da rastline sploh zrastejo na mrtvi podlagi, nujno gensko spremenjena. Poljščine, ki zrastejo na ta način, so hranilno prazne in toksikološko in gensko škodljive. Zelo zaskrbljujoče je, da je Evropska komisija 28. novembra 2023 sprejela izvedbeno uredbo o podaljšanju odobritve glifosata za 10 let in Slovenija je predlog komisije podprla.
Kmetijski sistemi z vsako žetvijo izgubljajo hranila in če s tlemi ne upravljamo trajnostno, se rodovitnost postopoma izgublja, v tleh pa bodo rasle rastline s pomanjkanjem hranil. Žetev sama po sebi niti ni odločilna za siromašenje tal. Največji vpliv je gojenje monokultur na zelo velikih obdelovalnih površinah in fitofarmcevtska sredsva, ki s svojimi strupenimi učinki vplivajo na drastično zmanjševanje mikroorganizmov v tleh, ki s svojim razkrajanjem odmrlih organizmov ustvarjajo rodovitna tla. Strupi in umetna gnojila uničujejo tudi številne drobne travniške živali, posledično večje živali nimajo hrane… in tako se prehranska veriga prekine, ravnovesje poruši, prst postane siromašna, na koncu so tla kmetijsko tako degradirana, da na njih težko še kaj uspeva in kmetijske korporacije silijo v še večje poseganje v tla z novimi fitofarmacevtskimi pripravki za spodbujanje rasti monokultur. Degradacija tal je en najbolj kritičnih problemov na svetovni ravni za prehransko varnost in trajnost po vsem svetu. Ocenjujejo, da po vsem svetu 2 milijardi ljudi trpi zaradi pomanjkanja mikrohranil, kar je znano kot prikrita lakota. Multinacionalne korporacije iščejo po svetu še nedegradirano prst, tudi na silo, z deforestacijo pragozdov in z vojnami v državah, ki še imajo rodovitno prst. Posledice so opazne tudi v spremebi podnebja.
Vabljeni k ogledu in poslušanju pogovora z naravovarstvenikom in raziskovalcem gospodom Antonom Komatom (avtor knjige Pesticidi, ubijalci življenja, 1995) o delovanju Glifosata in njegovih učinkih na mikrobiom, presnovo, zdravje in odpornost ljudi, čebel in drugih ekosistemov, ki so med sabo povezani.
Vir foto: OZN
