Berlinski zid je Berlinčane razdvajal na vzhodni in zahodni del celih 28 let. Mesto Berlin, ki je pripadalo zahodni nemčiji, se je nahajalo v središču takratne vzhodne Nemške demokratične republike (NDR) približno 160 km zračne linije vzhodno od meje z zahodno Zvezno republiko Nemčijo (ZRN).
V noči med 12. in 13. avgustom 1961 so začeli pripadniki nacionalne vojske, policije in obmejne policije zapirati cestne povezave proti zahodu. Na mejnih prehodih so bile Sovjetske enote ves čas v bojni pripravljenosti. Povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane. Ko je bil zahodni Berlin, ki je pripadal Zvezni republiki Nemčiji popolnoma obkoljen, se je ta nahajal kot otok sredi teritorija Nemške demokratične republike.
Zid so z leti poleg bodečih žic in jarkov dograjevali in dopolnjevali z bolj invazivnimi urbanističnimi posegi: izselili so okoliške prebivalce, celo razstrelili objekte, da je ob celi dolžini 156,4 kilometrskega mejnega obroča zazevala tudi do 100 metrska praznina po kateri so posuli pesek, da bi obmejni kontrolni policisti in vojaki z 259 službenimi patruljnimi psi in s 302 opazovalnih stolpov in iz kontrolnih vozil takoj videli, če je kdo tam hodil. Z obeh strani so zgradili betonske zidove v višini 3,4 do 4,2 metra, ki so se praviloma zaključevali z naoljenimi valjastimi cevmi. Na nekaterih delih je bil ob berlinskem zidu tudi več desetmetrski pas minskega polja. Prehod preko zidu je bil praktično nemogoč. V 28 letih je v poskusih prebega iz vzhodnega v zahodni Berlin umrlo najmanj 240 ljudi, 75 tisoč ljudi je bilo kaznovanih s kaznijo pet let zapora ali tudi več.
Berlinski zid je padel 9. novembra 1989. Vzhodna in zahodna Nemčija sta se združili v enotno državo Nemčijo, po nemško Bundesrepublik Deutschland, kot razširjeno nadaljevanje nekdanje Zahodne Nemčije.
Praznovanje obletnice padca berlinskega zidu nam je vsem v opomin, da se narodi ne bi več razdvajali, nasprotno, nagovarja nas k združevanju.
Vir foto: Zahodna in Vzhodna Nemčija
